Sajenje in presajanje

Jesen je še posebej primerna za presajanje, saj so tla zaradi pogostih padavin dovolj vlažna. Če jih posadimo dovolj zgodaj jeseni, bodo rastline naredile nove korenine in imajo rastno prednost pred spomladi posajenimi rastlinami. Najbolje je, da nove zasaditve opravite zdaj jeseni. Samo za rastline, ki so bolj občutljive na zmrzal kot so hibiskus, oslez (Hibiscus syriacus) ali cigarovec (Catalpa bignonioides), počakajte do pomladi. Vrtnice sadimo jeseni in jih prekrijemo z zemljo.

Sajenje čebulic

Čebulice sadimo jeseni, da cvetovi poženejo iz tal že spomladi in nas razveseljujejo s pisanimi barvami. Prava lokacija je ključnega pomena za uspevanje in cvetenje spomladanskih cvetov. Spomladi naj bodo tla sveža do rahlo vlažna, poleti v fazi mirovanja pa so lahko suha in prepustna. Čebulice posadimo v tla približno dvakrat toliko globoko, kot je visoka. Tulecem za sajenje čebulic GARDENA poskrbi, da naredite dovolj veliko in globoko sadilno jamo, čebulico položite z "nosom" navzgor in jo prekrijete z zemljo iz tulca ter potlačite.

Rez trajnic in grmovnic

Ko listi trajnic porumenijo in se stebla nagnejo proti tlom ter začnejo gniti je čas, da jih porežete. Rastlina sedaj vse sokove preusmeri v korenine. Trajnice z votlimi stebli in tiste s plodnimi glavicami pustimo, da krasijo vrt vse do pomladi. Zasnežene so prava paša za oči, žuželke v njih najdejo zavetje, vrtne ptice pa vir hrane v nerodovitnem obdobju. Tudi grmovnice lahko po potrebi obrežete. Podrobne informacije o vzdrževanju posamezne sorte najdete na etiketi ob nakupu ali pri lokalnem vrtnarju.

Obrezovanje žive meje

Jeseni lahko živo mejo po potrebi še zadnjič obrežemo in preprečimo, da bi ob pretiranem dežju zgnila. Žive meje obrežite le toliko, da ne nastanejo luknje. Te se čez zimo ne bodo zarasle in bo živa meja videti gola. Z zimzelenih živih mej odstranite tudi vso morebitno odpadlo listje z dreves.

Košnja

Vlaga in nizke temperature ter šibka sončna svetloba povzročajo pozimi na trati kar nekaj težav. Trati pred hladno sezono ponudite ustrezno nego. Ko jeseni odpade listje, ga redno odstranjujte s trate. Odpadlo listje jemlje trati svetlobo in povzroča rjave lise ter pospešuje rast mahu. Trato zadnjič pokosite v začetku novembra. Trave ne kosite nižje od 5 cm, saj lahko daljše bilke bolje izkoristijo vsak žarek sončne svetlobe. To zagotavlja, da ima trata boljšo odpornost proti plevelu in mahu.

Priporočljivo je tudi jesensko gnojenje. Ta ima običajno posebne oblike dušika primerne za zimo in visok delež kalija. Prav ta povečana vsebnost kalija krepi travo in povečuje njeno odpornost proti zmrzali. Običajnih gnojil za trato ne smete več uporabljati jeseni saj vsebujejo oblike dušika, ki pospešijo rast trate – zaradi česar je bolj dovzetna za zmrzal.

Poleg nege trate obstajajo še druga manjša opravila na vrtu, ki jih je treba opraviti pred prvo zmrzaljo:

• Gredice, vrtnice in druge rastline občutljive na zmrzal pokrijte s slamo ali listjem. Rastline občutljive na zmrzal ovijte z zaščitnim flisom.
• Čebulice poletnih cvetlic, na primer dalije sedaj izkopljemo in shranimo v zračni škatli v kleti, kjer ni zmrzali. Shranimo jih na hladnem in suhem mestu.
• Rastline v lončkih in posodah prenesite v zaprt prostor ali na mesto zaščiteno pred zmrzaljo.
• Zaprite vodo in izpraznite pipe ter zalivalne naprave. Preprečite, da jih zmrznjena voda ne poškoduje.
• Odstranite črpalke za ribnik in jih shranite, po potrebi v vrtni ribnik namestite zaščito pred ledom.

Ko pride zima, lahko vrtnar uživa v sproščujočem oddihu od vrtnarjenja. A pozor: kmalu se bo spet začelo s polno strastjo!